Trajnost se pogosto uporablja kot sopomenka za varstvo okolja, vendar pa je mnogo več kot to. Trajnostni razvoj ima gospodarski, družbeni in okoljski vidik. Predstavlja novo miselnost razvoja, ki ločuje gospodarsko rast od podnebnih sprememb, revščine in neenakosti. Zajema tudi problematike, kot so odpravljanje lakote, zagotavljanje dostopa do kakovostnega izobraževanja, čiste vode in energije, zagotavljanje dostojnega dela, infrastrukture, odgovorne porabe in proizvodnje ter podnebni ukrepi. Gospodarski vidik trajnosti se izraža v omejenih naravnih virih surovin in rasti cen tako surovin kot energentov, zato je rezultat vpeljave trajnostnih praks lahko tudi optimizacija stroškov.
(Vir: Združeni narodi – SDGs)
V preteklosti smo si trajnost v podjetjih predstavljali kot kampanjske akcije zbiranja zamaškov ali ločevanja odpadkov. Vendar pa danes vsi deležniki zahtevajo več, tako zaposleni in poslovni partnerji kot investitorji in kupci. Na trg dela vstopajo generacije, ki so jim trajnostna vprašanja blizu in se pogosto raje odločajo za bolj trajnostne delodajalce. Ravno tako so kot kupci pripravljeni plačati več za trajnostne izdelke in storitve.
Vlagatelji velike korporacije ocenjujejo tudi na osnovi trajnostnih indeksov, pri čemer boljša ocena pomeni rast vrednosti delnic in vrednosti podjetja. Te korporacije posledično kot del oskrbovalnih verig, bodisi kot dobavitelji ali kupci, z zahtevami po bolj trajnostnih procesih pritiskajo na svoje poslovne partnerje.
Žal veliko podjetij trajnostni razvoj še vedno dojema kot nujno zlo in strošek, kljub temu da dobre prakse podjetij kažejo, da smiselna uvedba trajnostnih procesov s seboj prinese številne prednosti, med drugim:
– dvig produktivnosti in znižanje stroškov,
– izboljšano podobo blagovne znamke in s tem konkurenčno prednost,
– privabljanje novih zaposlenih in vlagateljev,
– zmanjšanje količine odpadkov.
Trajnostni razvoj tako podjetjem prinaša dodano vrednost, nenaklonjenost temu pa lahko povzroči velike ovire pri poslovanju zaradi izločitve iz oskrbovalnih verig ali omejitev s strani zakonodaje. Zato je smiselno prenovo procesov začeti danes, ko to še lahko prinaša prednosti, in ne odlašati ter čakati, da nas prehiti konkurenca ali omeji regulator.
Na trgu je mnogo različnih indeksov in certifikatov trajnosti, to pa lahko povzroči težave pri primerjanju in zmanjšuje njihovo kredibilnost. Na to temo Evropska unija za leto 2022 pripravlja zajeten sveženj regulativnih uredb in zakonov, ki bodo standardizirali poročanje s področja trajnostnega razvoja. Prihajajoče spremembe v zakonodaji bodo v prihodnjih letih pomembno vplivale na dejavnosti, ki so tesneje povezane s porabo goriv in surovin (primarne in predelovalne dejavnosti, gradbeništvo, logistika in transport ipd.). S tem bodo mnoga podjetja zavezana prenovi procesov skladno z novimi predpisi in standardi; če še nimajo postavljene jasne strategije trajnega razvoja, bodo v prihodnjih letih v to prisiljena.
Mnogi se že pripravljajo tudi na prihajajočo zakonodajo EU, ki bo omejila izpuste ogljika iz stavb. Okoljske politike in zaveze korporacij že zahtevajo zmanjšanje izpustov v celotni dobavni verigi. Če dobavitelji teh zahtev ne izpolnjujejo, tvegajo, da bodo izločeni. Vse več vlagateljev zato želi graditi okoljsko odgovorne, nizkoogljične zgradbe.
Tudi v panogi industrijske gradnje, kamor spada podjetje Schwarzmann, se vlagatelji nagibajo v smer trajnostne gradnje. Z dobavitelji, ki že imajo veliko znanja in izkušenj s področja trajnostne gradnje, smo se povezali in preučili možnosti vključitve trajnostnih rešitev in opreme v ponudbo industrijskih objektov podjetja Schwarzmann.
(Vir: Knauf Insulation, 2021)
(Vir: Knauf Insulation Experience Center, 2019)
S strokovnjaki iz podjetja Knauf Insulation Slovenija smo se posvetovali o možnostih uvedbe ravne zelene strehe v projektiranje in izvedbo industrijskih objektov podjetja Schwarzmann. Med obiskom so z nami delili svoje bogate izkušnje s področja trajnostne gradnje. V Škofji Loki so zgradili regionalni center za trajnostno gradnjo Knauf Insulation Experience Center (KIEXC). KIEXC je prvi objekt v Sloveniji s platinastim certifikatom DGNB in certifikatom Active House, obenem pa tudi pilotni projekt Evropske komisije za pripravo novih smernic trajnostne gradnje Level(s). Tudi naši drugi dolgoletni dobavitelji, Kingspan, Trimo in Serge Ferrari, imajo že vzpostavljene trajnostne strategije z oblikovanimi zavezami s področja trajnostnega razvoja.
Podjetje Schwarzmann se zaveda pomena uvedbe dobrih praks v celi vrednostni verigi, zato sodelujemo z odgovornimi dobavitelj in podizvajalci. V letu 2022 načrtujemo poleg obnovitve standarda ISO 9001 – sistem vodenja kakovosti tudi vzpostavitev ISO 14001 – sistem ravnanja z okoljem. Oba certifikata nam bosta koristila kot temelj za nadaljnjo optimizacijo procesov, načrtujemo pa tudi izvedbo analize vplivov procesov na okolje LCA (angl. life cycle assessment). Na osnovi rezultatov analize bomo oblikovali strategijo trajnostnega razvoja podjetja, ki bo zajemala tako procese in proizvodnjo kot tudi naše izdelke in storitve skozi celoten življenjski cikel.